Zadnje čase veliko berem in poslušam o tesnobi. Ker se tudi sama že od malih nog soočam z občutki tesnobe, ki pridejo ob najbolj nepričakovanih, vsakodnevnih trenutkih, mi je ta tema še tako bolj blizu. Ponavadi občutim tesnobo kot pričakovani strah, da se bo nekaj uresničilo, potem se pa v veliki večini primerov ne zgodi nič hudega in dramatičnega. In ob tem razmišljam, da je res škoda vse porabljene energije za tesnobo.

V tem blogu prižigam lučko (sebi in upam tudi vam) z raziskovanjem kaj tesnoba je in kaj so njene tri sestavine. Ker vse tri sestavine vplivajo druga na drugo, je dobro raziskati vse tri. Ob tem pridobimo vsaj malo več zavedanja o tem kaj se z nami dogaja, ko čutimo tesnobo in kaj lahko nato z dodatnim zavedanjem naredimo, da bo naše življenje malo bolj lahkotno.

Povezava in razlika med strahom in tesnobo:

Ker je razlika med strahom in tesnobo lahko zelo nejasna, je za razumevanje tesnobe pomembno razumeti kaj je eno in kaj drugo. Tako strah kot tesnoba delujeta kot signalni sistem za občutek ogroženosti in negotovosti, torej za občutek nevarnosti. Razlika pa je v tem, da je strah dejansko odziv na zunanjo grožnjo s katero se moramo soočiti, da bi ohranili varnost, tesnoba je pa običajno odziv na notranjo grožnjo, ki se projicira na zunanje pogoje.

Če na primer gledamo novice in ugotovimo, da bo v naši okolici hud snežni vihar, moramo uporabiti nekaj strahu, da se zberemo in pripravimo, da ohranimo varnost. Tesnoba je pa običajno povezana z nečim, kar smo že preživeli, in kar se ponovno aktivira in nato poveže s trenutnimi okoliščinami.

Fiziološki vidik tesnobe:

Telo začuti občutek ogroženosti prej kot um, zato je izredno koristno, da se, pri iskanju vzrokov za tesnobo, najprej posvetimo telesu. Torej, na telesu najprej začutimo, ko se ne počutimo varno. To je povezano z našim avtonomnim živčnim sistemom (s simpatično vejo našega živčnega sistema), ki je naš osebni nadzorni sistem.
Stvari se zapletejo, če se to dogaja pogosto, pri vsakodnevnih opravilih. Na primer, da tesnobo občutimo, ko čakamo v vrsti na pošti in nam zmanjkuje časa in zato ne bomo mogli pravočasno po otroka v vrtec. Čeprav gre v tem primeru za notranjo grožnjo, se simpatična veja živčnega sistema aktivira enako, kot če bi šlo za zunanjo grožnjo. Biti pod stalno napetostjo grožnje je izčrpajoče in nepotrebno, zato je pomembno, da razumemo kaj se dogaja v telesu, ko se to dogaja, da bo tudi um lahko začel ločevati, ali imamo opravka z notranjo ali zunanjo grožnjo.
Tesnobo v telesu občutimo podobno kot občutimo strah. Znaki tesnobe so lahko naslednji: srčni utrip se nam poveča, dihanje je nekoliko bolj plitvo, pojavi se stiskanje čeljusti in krč v področju okoli popka, in drugi.

Psihološki vidik tesnobe:

Ko si prizadevamo odpraviti tesnobo, se moramo posvetiti obema deloma uma, tako zavestnemu kot nezavednemu. Naš zavestni del uma je poln misli, spominov, skrbi, želja, hrepenenj, prepričanj o tem kdo smo in kdo nismo in do tega dela uma zlahka dostopamo. Do našega nezavednega dela uma pa nimamo tako neposrednega dostopa, se pa v njem ravno tako nahaja veliko spominov, prepričanj, želja, itd., ki so velikokrat iz našega zgodnjega otroštva. Ko se posvetimo obema deloma uma, bomo imeli več možnosti, da ozavestimo nekatere izkušnje, ki smo jih že doživeli in se jih morda ne zavedamo ter pogosto povzročajo naš stres in tesnobo.
Ko občutimo tesnobo, je pomembno, da ostanemo v stiku z njo in se s potrpežljivostjo in s spoštovanjem poglobimo v to kar zadržujemo v umu. Le tako damo našemu umu priložnost, da počasi oceni in ugotovi kaj se dogaja.

Duhovni vidik tesnobe:

Ker smo duhovna bitja, imamo poleg fizioloških in psiholoških potreb tudi potrebo po osmišljanju našega življenja. Imamo osnovno potrebo po občutku, da je naše življenje pomembno, da je delo, ki ga opravljamo pomembno, da je naš čas na Zemlji dobro porabljen in, da smo lahko pristni in avtentični v tem kdor smo.
Če naše življenje ni dovolj osmišljeno in čutimo, da nečesa nismo izživeli, se bodo pojavili duhovni vzroki za stres in tesnobo.

Za konec bi izpostavila še, da nas izkušnje tesnobe spremljajo že od samega začetka človeka. Vendar, ker je izkušnja tesnobe lahko izjemno težka in neprijetna, smo se sčasoma mnogi naučili, da se z njo poskušamo spopasti tako, da o njej ne razmišljamo preveč. A ravno to ne deluje, saj se s tesnobo lažje soočimo, če se lahko obrnemo v njeno smer in začnemo raziskovati in razumeti njene vzroke. Pogledati naše vzroki tesnobe je vedno vredno, ker je naše telo narejeno tako, da tesnobo doživlja precej avtomatsko. Če pa spoznamo naše avtomatske odzive, pridobimo veliko več zavedanja in s tem lahkotnejši korak pri soočanju z vsakodnevnimi izzivi.

Z iskanjem vzrokov za vaše tesnobne občutke vam lahko pomagamo tudi mi, zato nas kontaktirajte za uvodni razgovor.

Če bi rada izvedela več, preberi še:

• Tesnoba in štirje stili navezanosti
• Pogled na tesnobo skozi oči budizma

Vaša Tjaša, januar 2024