Kako me pogreje po žilah, ko preberem naslov ali povzetek članka v katerem piše o različnih družinah, plemenih in namiguje, da je potrebno najti “SVOJO” družino. Po eni strani razumem, da se z nekaterimi ljudmi že po naravi dobro razumeš, druge pa moraš ljubiti z razdalje. Po drugi strani pa kakršnokoli razločevanje na moje in tvoje vodi le v ločevanje, nasprotja, primerjanja ter tudi nestrpnosti in strahove pred drugačnostjo in posledično v nasilje in ostala negativna dejanja.

Po mojem mnenju je takšno razločevanje nepotrebno. Prav tako ni potrebno iskati plemena ali družine, ljudstva, verstva ali karkoli omejujočega z namenom, da bi nekomu pripadali. Vsi skupaj smo rojeni na ta mali prostor, na planet Zemljo, v ta zelo omejeni čas, zato vsi skupaj ne glede na starost, vero, barvo kože ali družbeni položaj pripadamo eni mali enoti, planetu Zemlja.

Čeprav se nam naš planet Zemlja lahko zdi tako zelo velik in pomemben, pa z današnjo tehnologijo potrebujemo le nekaj ur, da jo obkrožimo. Celo v udobju naslonjača lahko doživimo skoraj vsak kotiček sveta. Pa še vedno iščemo pleme, družino, skupino. Nekoga, ki je tak kot jaz. So naše potrebe res tako različne kot potrebe drugih? Si drugi ne želijo varnosti, miru, ljubezni, sočutja, spoštovanja in konec koncev tudi samorealizacije?

Moje razumevanje različnosti gre nekako takole. Vzamemo telo za en celostni organizem, en sistem in v tem sistemu en človek predstavlja eno malo celico v srcu. Potem se ta celica najbolje razume z ostalimi celicami v srcu in z njimi najtesneje sodeluje. Vendar, da celotni organizem deluje harmonično, se mora ta celica dobro razumeti in sodelovati tudi s celicami pljuč, jeter, kože, itd. Vse celice v tem sistemu so enakopravne in enako pomembne, čeprav so med seboj drugačne. Le tako je lahko celoten organizem zdrav in srečen.

In zdaj se meni porajajo najpomembnejša vprašanja. Če smo vsi bolj kot ne “ujetniki” na tej lepi Zemlji, zakaj nismo bolj prijazni, sočutni in nežni drug do drugega? Mogoče bi se morali večkrat vprašati kaj lahko mi naredimo za druge, da jim polepšamo dan, polepšamo to kratko izkušnjo življenja? In če že ne moremo doprinesti k lahkotnosti obstoja sočloveka, mu vsaj ne škodimo.

Tjaša, 18. 1. 2019