Najbrž noben mesec ni tako bombardiran z vseh strani s sporočili, kakšen čas je sedaj (prazničen, družinski, družaben, vesel) in kako naj ga preživimo ter doživljamo, kot je december. Z vsem tem konec koncev ni nič narobe. Vprašanje je samo, kako se mi s tem počutimo in kaj prav zares vsak zase rabi v teh dneh, v tem zimskem času.

Da se s te struge sugestij (zunanjih in notranjih) vrnem nazaj k sebi, mi pomaga ena skodelica samoempatije vsak dan sproti. Včasih tudi večkrat na dan.

Recept pa je ta:

• Kako se dejansko počutim ta dan in kaj si dejansko res želim danes? Kaj bi pasalo mojemu telesu in mojemu srcu?
• Kaki so današnji plani? Ali se kaj ujemajo s tem kar bi si dejansko želel-a danes?
• Kako lahko plane prilagodim, da pocartam svoje telo in srce?

In to je to. Nič posebnega, samo vsak dan sproti si vzet čas in si ga najbolj kar se da, prilagodit, da bom lepo poskrbela za telo in srce.

Morda si želim refleksije, kaj se je dogajalo skozi leto in si razjasnit kaj mi je pomembno, da bi se razvijalo naslednje leto. Morda je potrebno da kake stvari zaključim ali pa si končno vzamem čas za tisto kar vedno odlašam (morda srečanje kake drage osebe, prijatelja, morda masaža). Potem si vzamemo čas za to, morda naredim kak obred. Če pa ne, pa tudi vredu. December je samo še en mesec in januar bo naslednji 😉

Meni v tem času ne paše prav zares neki vrvež in preveč aktivnosti. Sploh ne, ko pade mrak. Telo je usklajeno z naravo in mu paše več umirjenosti, počasnega ritma in tudi več spanja. Druženje je bolj ena na ena in bolj intimno, kot pa kake skupinske zabave. Narava mi je lepa tudi v meglicah in mokrih stezicah. Tudi to ima svoj čar.
Ampak to sem jaz.

Kaj pa vaše telo in srce pravi?

En lep december želim vsem vam, da bo krojen po vaših merah.

Adriana, 18 12.2019