Postavila sem se v precej hudo zagato, neurje čustev in nejasnosti. Preveč resno sem vzela življenje, misli, občutke. Verjela sem, da moram nekaj doseči, da bom v redu. Da se bom lahko samo sebe potrepljala po rami in bila sama s seboj zadovoljna. Seveda sem, da si bom lahko dala to priznanje, da sem OK, iskala srečo v odnosih z ljudmi, službi, prijetnem stanovanju, torej v zunanjih okoliščinah. Napaka 🙂 !

Vse to iskanje in po eni strani tudi ne-prevzemanje odgovornosti za svoje življenje, me je peljalo po neki trnovi poti. Bila sem jezna, kronično utrujena, dobro namenjene besede sem interpretirala kot napad, pa še bi lahko naštevala. Popolnoma sem poplavljala strugo ter sežigala sebe in vse okoli sebe. Ali na kratko, uničevala vse kar se da uničiti.

Če bi rekla, da se je ta proces v popolnosti že zaključil, bi lagala. V resnici sem do neke mere še vedno močno razočarana nad življenjem, nad ljudmi, nad lastnimi nezmožnostmi dojemanja sveta takšen kot je in ne takšen kot ga želim videti. Biti občutljiv, odprt in prijazen v svetu, ki je tako lažljiv in pravzaprav iluzoren, se mi, na tej točki v mojem življenju, zdi včasih prekleto težko.

Vse kar potrebuješ že imaš

Vendar, ko se z vsem bitjem zaveš, da vse kar zares potrebuješ, nosiš s seboj. Da dom ni neki prostor ali ljudje (niti mama in tata). Ko se končno v tebe usede zavedanje, da si konec koncev prišla na ta svet sama in brez vsega in odšla boš sama in brez vsega, dobiš nazaj zelo veliko svobode in ljubezni in predvsem najdeš svoj pristan. Zaveš se, da je svet tvoje platno in ti držiš čopič pomočen v barve mavrice v roki. Kaj si boš od te točke naprej ustvarila, je povsem tvoja izbira, ki jo delaš v vsakem trenutku. Dobra novica! Nič ni fiksno in lahko si premisliš 🙂 .

Vprašaj se vprašanja, ki so v danem trenutku pomembna zate, kot na primer:

• Koga boš spustila v svoje življenje in kdo mora oditi?
• Ti je grajenje kariere sploh pomembno? Koliko denarja potrebuješ, da boš srečna?
• Moraš res biti na tekočem z vsem kar se dogaja? Je resno treba it tolikokrat v družbo samo zato, da ne boš preveč čudna, ker si preprosto raje večino časa sama?
• Si res želiš partnerja in družine? Ali bi raje imela psa in bila na primer botrica kakšnemu otroku, ki nima še sreče v življenju.

Bodi iskrena. Če ne do sebe, do koga pa?

Komaj potem si lahko občutljiva, pa ne reagiraš na zunanje impulze, prijazna, pa vendar v zavedanju svoje moči. Ker si iskrena, ker veš kdo si in veš kaj hočeš. Potem pa naj svet nori! In bodi prijazna do sebe… ni konec, dokler ni konec. Še so učenja, ki se jih potrebuješ naučiti, zato teci počasi.

In ne pozabi pustiti lučke prižgane (seveda tiste v srčku, katere pa 🙂 ).

Tjaša, 13. 9. 2019