Je bilo vaše vodilo v otroštvu poslušaj in ubogaj starše? Potem v šoli poslušaj in ubogaj učitelje in kasneje delaj to kar ti rečejo nadrejeni? In sedaj smo odrasli, ki naj bi vodili svoje življenje. Vendar, koliko prav zares delujemo iz pristnih želja in potreb? Ali pa še vedno v umu odzvanjajo predstave, ki smo jih pobrali od zunaj, od družbe, od drugih, ki “bolje” vedo, kaj je za nas dobro.

Naše korenine segajo globoko v patriarhalen sistem. Okolje se še vedno v večini trudi vzgajati pridne, ubogljive ter delovne osebke. Iz vseh koncev in vogalov smo bombardirani z navodili kako biti dober oče, mama, ljubimec, ljubimka, uspešen karierist, kako imeti najboljši dopust, kako biti bolj ženstvena, avtentičen… A uspe v takem okolju preživet tisti notranji glasek, ki govori iz naših pristnih potreb, pristnih želja in ščiti našo integriteto?

Vedno bolj doživljam, da biti pristen ni nekaj, kar se da naučiti.

Da bi sledila nekim navodilom, kakšen je avtentičen človek in s časom, če vztrajno in pridno delujem po navodilih, bom to postala. Ne. Prit v stik s tistim notranjem glaskom ne bo šlo samo z umom in sledenjem še enim navodilom. Slišati glasek pomeni pogum in iskrenost, da se spustimo iz gneče misli v telo in v srce. In to vsak trenutek tekom dneva, dan za dnem. To terja, da smo odprti in si dovolimo čutiti vso paleto čustev. Da si dovolimo priznati, kaj nam je pomembno, kaj potrebujemo in kje so naše meje. In končno, terja to, da delujemo v skladu s tem. Nič ne pomaga, če vemo kaj bi radi, pa potem stavimo to na stran, ker ni pravi čas, ker je potrebno druge stvari prej postoriti, ker je potrebno drugim prej ugoditi. Počasi in vztrajno bo tako notranji glasek vedno močnejši in jasnejši ter bo zrasel v notranji glas.

Morda na prvi videz ali pa morda samo iz moje perspektive, okolje in epigenetika ne podpirata integritete človeka. Vendar dokler dihamo imamo možnost izbire. Pika 🙂

Adriana, 9.10.2019