Vam je že kdaj kdo rekel, da kaj si pa tako občutljiva? Ali pa, da kompliciraš? Ali pa, da pretiravaš?

Že celo življenje poslušam, da sem preveč občutljiva in, da preveč resno jemljem stvari, velikokrat z nadaljevanjem, ker sem pač introvertirana. Ko o tem razmišljam in o tem pišem, mi je v resnici neprijetno, ker, prvič, ne maram »nalepk« in drugič, kdo je rekel, da je biti občutljiv narobe? Zakaj moram jaz že celo življenje, ker sem »preveč občutljiva« prenašati po mojem mnenju grde besede in neprimerno obnašanje od drugih? Mogoče pa s svojo občutljivostjo samo vem kje so moje meje in do kje dovolim, da ljudje z mano ravnajo grdo.

Ko gledam na moje doživljanje tega, ko mi nekdo reče, da pretiravam ali, da sem preveč občutljiva, se ob taki osebi vedno počutim čisto majhno, nevidno, nepomembno. Kot, da je moje doživljanje trenutka in doživljanje sveta neprimerno. Počutim se neslišano in neupoštevano, kot da moje mnenje, moja perspektiva oziroma pogled na situacijo ni resnična, ne nosi dovolj teže. Počutim se neenakovredno sogovorcu.

In ko se zgodi, da se jaz ulovim, da nekomu rečem, da je preveč občutljiv, ali se v tistem trenutku počutim močno, superiorno in lebdim nekje nad to osebo ali pa sem v resnici ranjena ali jezna na osebo oziroma še prej verjetno na nekaj povsem drugega in mi je celotna situacija samo triger – sprožilec.

V resnici so osebe, ki so bolj občutljive, ponavadi bolj v stiku s svojimi čustvi, bolj so odprte in ranljive. Velikokrat so tudi bolj empatične. Včasih so zelo samo-kritične in ne prenesejo, da je nekdo jezen na njih. Stvari si jemljejo k srcu.

In, če se v teh opisih prepoznaš, je dobro, da si nehaš govoriti ali razmišljati saj sem ok, vse je ok, ko v resnici ni. Lahko se tudi naučiš kako ravnati z ljudmi, ki ti rečejo, da si preveč občutljiva.

Pred kratkim sem brala članek psihologinje in avtorice dr. Solomon, ki je dala nekaj smernic in fraz kako odreagirati, ko te nekdo obsodi na preobčutljivost. Opozarjam pa, da so naslednji predlogi primerni le za konfrontacijo z osebami, ki vseeno imajo željo po dobrih odnosih.

Nekateri predlogi in fraze so (uporabljaj po pameti in primerno glede na situacijo):

• Ko mi rečeš, da sem preveč občutljiva, se v trenutku, ko se počutim prizadeto zaradi nečesa, kar si naredil, počutim obsojeno in kritizirano. 
• Prav imaš. Strinjam se s tabo, da sem občutljiva oseba. Vendar kar si rekel, je prizadelo moja čustva.
• Ok, slišim, da meniš, da sem preobčutljiv. Ne strinjam se s tem.
• Če bi bilo ravno obratno, se morda ne bi počutil tako kot jaz, vendar to ne pomeni, da so moji občutki preveliki.
• Vidim, da misliš, da sem preveč občutljiv. Lahko je pa tudi, da si ti pregrob.
• Če se strinjam, da raziščem, zakaj imam močan čustveni odziv, ali se ti strinjaš, da ugotoviš, zakaj čutiš potrebo po kritiziranju mojega čustvenega odziva?
• Popravi me, če se motim, vendar mislim, da ni tvoja naloga, da se zame odločiš kaj je ustrezna vrsta čustvenega odziva.

Meni najljubša, ki postavi mejo pred kritiziranjem:

• Ko boš pripravljena razpravljati o problemu in ne o mojih čustvih, mi prosim sporoči. Do takrat nisem na voljo za nadaljevanje tega pogovora.

Kako se pa ti počutiš, ko ti nekdo reče, da si preobčutljiva? Ali pa si mogoče ti oseba, ki drugim govoriš, da so preobčutljivi? Kaj se zares dogaja takrat s teboj?

Vabim te na delavnice Povezovalne komunikacije, kjer se lahko naučiš kako lahko stopiš iz glave, ki je polna misli, sodb, prepričanj in pričakovanj, v srce, kjer so naša hrepenenja in stik z Življenjem v nas.

Če potrebuješ individualni pogovor, pa te vabim na brezplačni uvodni razgovor.

Vaša Tjaša