Kaj je dobro živeto življenje?

Avtor slike je Tjaša Gulje preko AI.

Mislim, da bi se lahko zelo skregali, če bi primerjali odgovore na vprašanje: »Kaj je dobro živeto življenje?«. Tu ni pravega in napačnega odgovora, zato spravi kremplje, če so zunaj 😊.

Jaz, ko začutim in vidim, da nimam jasnosti in, da je nekaj v meni preprosto zamaknjeno, naredim notranje preverjanje ali živim življenje, ki si ga želim živeti. Če je odgovor da, super, top, gremo naprej. Če je odgovor ne, potem pomislim na tisto kar mi ne deluje, torej, kaj mi ni v redu in kaj lahko naredim, da mi bo v redu.

V preteklosti sem se precej sekirala, ker nisem izbrala konvencionalnega življenja. Predvsem počutila sem se kot, da je z mano nekaj narobe, ker si ne želim nujno imeti otroke. In popolnoma sem se razbremenila in počutila neverjetno dobro, ko sem si priznala in sama sebi dovolila, da je to en izmed naravnih bioloških impulzov, ki mu ne potrebujem slediti. In, da s tem ni popolnoma nič narobe. S tem mi je odpadlo tudi veliko, veliko drugih prepričanj in vzorcev, ki sem se jih držala ter načinov delovanja. Kot na primer, neprestano iskanje partnerja, ki bo zadovoljil to potrebo. Ne, da je s tem, da imamo otročke kaj narobe. Rada imam otroke in naš biološki namen je jasen in to je nadaljevanje vrste.

In spet se vračam nazaj k vprašanju: »Kaj je zame dobro živeto življenje?«.
Mogoče ni toliko povezano samo s tem kaj počnem, temveč bolj kako se počutim ob tem kar počnem. Če se dobro počutim, potem sem lahko največji deloholik in najbolj vnet raziskovalec neke tematike. Če se pa ne dobro počutim, mi je pa vse odveč in vse mi gre na živce. Seveda se ne morem popolnoma izogniti stvarem, ki jih ne rada počnem in tako je tudi v redu. To me uči potrpežljivosti same s seboj in z drugimi. Je moj prostor za vajo. Je kot preverjanje realnosti, v tem primeru koliko znam regulirati čustva in koliko sem napredovala pri vaji potrpežljivosti.

Moje dobro živeto življenje vključuje svobodo, mir, stik z ljudmi in naravo, predanost, zdravje, obilje, zaupanje, pa še kaj bi se našlo. To živim tako, da imam psičko namesto otroka. Trudim se razvijati mir pri sebi in pri drugih z meditacijo in podobnimi praksami. Grem dvakrat na dan na sprehod. Sem predana mojim prijateljem, moji družini ter mojim praksam in vodnikom (tudi tistim, ki jih oči ne vidijo). Zaupam, da sem tam kjer moram biti in, da sem varna (to je precej novo). Ne želim več pobegniti, ker tako vem, da kamorkoli grem, nesem sebe s sabo. Potujem. Berem. Pojem. Plešem. Se počasi lupim lastnih omejitev.

Nekoč, mogoče celo kmalu, bom za svoje potrebe po svobodi, miru,… dobila drugačne načine delovanja. A vedno bo važno le, da se ob tem kako živim in kaj počnem dobro počutim. Da živim čim bolj zavestno življenje in sem s svojimi izbirami zadovoljna. Kajti za svojo srečo sem odgovorna sama.

Če bi bilo čisto vse možno, kakšno bi bilo pa tvoje dobro živeto življenje? In kakšne so tvoje največje zmage in izzivi?

Če potrebuješ dve ušesi, ki te poslušata, sem tu zate!

Tjaša