Empatija je, iz vidika Nenasilne Komunikacije (NVC), potencial, ki ga nosimo v sebi. Zanjo je značilna določena kvaliteta prisotnosti, pri kateri je vsa pozornost usmerjena v to, kaj se v danem trenutku dogaja v drugem človeku. Lahko bi jo opisali tudi kot spoštljivo in sočutno razumevanje drugega.

Ko z mislimi odtavamo v preteklost ali prihodnost, izgubimo stik s tem trenutkom in posledično tudi z empatijo. Zato pravimo, da empatija sledi in ne vodi. Prav tako empatija ni intelektualno razumevanje, na primer iskanje vzrokov za počutje ali delovanje sogovornika.

Poslušanje, ki ne vsebuje empatije

Preden raziščemo, kaj pomeni empatično poslušanje v okviru NVC, poglejmo, kaj empatično poslušanje ni.

Verjetno se strinjate, da je poslušanje ključen del dialoga, zlasti v odnosih, ki so nam pomembni, bodisi v privatnem bodisi v delovnem okolju. Se je pa vredno vprašati, s kakšnim namenom poslušamo.

Včasih poslušamo zgolj iz vljudnosti in pravzaprav čakamo, da bo drugi končal in bomo lahko izrazili svoje mnenje. Drugikrat poslušamo, ker mislimo, da moramo, da bi »bil mir v hiši« ali da ne bi prizadeli sogovornika.

V takih trenutkih verjetno nimamo dovolj kapacitete, da bi se resnično posvetili drugemu, morda zaradi lastne bolečine, pomanjkanja časa ali utrujenosti.

Večina nas se ob poslušanju poslužuje še drugih strategij:

• Dajanje nasvetov (“Mislim, da bi moral pustiti službo.”)
• Analiziranje (“Jeziš se na moža, v resnici si pa jezna na očeta zaradi dogodkov iz otroštva.”,  “To je tipično za strelce.”)
• Pripovedovanje zgodb (“A veš, da se je tudi meni zgodilo nekaj podobnega…”)
• Simpatiziranje (“O bog, tako mi je hudo zate, kar na jok mi gre.”)
• Pomirjanje, tolaženje (“Saj bo hitro minilo.”)
• Iskanje informacij (“Kdaj se je to zgodilo? Kako mu je ime?”)
• Strinjanje (“Prav imaš. To je res neprimerno.”)

Te strategije pogosto izražajo našo željo po podpori sogovornika in ustvarjajo občutek povezanosti, vendar preusmerjajo fokus od sogovornika nazaj nase in s tem prekinjajo stik z empatijo.

Prednosti empatičnega poslušanja

Zakaj bi pravzaprav izbrali empatično poslušanje?

V konfliktu:

✔️ Omogoča, da sogovornika vidimo v drugačni luči. Zanj imamo več razumevanja in sprejemanja, kar dvigne kapaciteto za reševanje konflikta.
✔️ Sogovornik se počuti slišanega in razumljenega ter bo verjetno tudi sam lažje slišal nas.

Ko želimo podpreti nekoga v stiski:

✔️ Empatično poslušanje posamezniku omogoča, da bolje prisluhne sebi, kar mu pomaga videti svojo situacijo v novi luči in poiskati zase strategije, ki ga bodo podprle.

🗣 “Ko me nekdo posluša in sem slišan, začnem dojemati svoj svet na novo in grem naprej. Osupljivo je, kako elementi, ki se zdijo nerešljivi, postanejo rešljivi, ko nekdo posluša. Kako se zmeda, ki se zdi neozdravljiva, spremeni v jasen tok, ko je nekdo slišan.”
— Carl R. Rogers

✔️ Ko posameznik trpi, je zmeden, prestrašen ali dvomi o sebi, mu empatično poslušanje lahko prinese olajšanje in sprejetost kar podpre zdravljenje in notranjo rast.

🗣 “Najdragocenejše darilo, ki ga lahko damo drugemu, je naša prisotnost.”
— Thich Nhat Hanh

Kako poslušati z empatijo?

🟢 Nič ni potrebno storiti, zgolj biti prisoten.
To pomeni usmeriti vso pozornost na sogovornika – kaj ta čuti in potrebuje. Vse analize, interpretacije in rešitve pustimo ob strani ter se osredotočimo na osebo pred nami. Namera je stik z življenjem v drugem in razumevanje, kako je v tistem trenutku biti v čevljih sogovornika.

Empatično poslušanje pomeni poslušanje v tišini.

To je za mnoge sprva izziv, a s prakso postane naravna izbira.

Besede uporabimo le kadar:
✅ Sogovornik potrebuje potrditev, da ga slišimo in razumemo.
✅ Izgubimo kapaciteto za popolno prisotnost.

V takih primerih povzamemo slišano ali ugibamo o čustvih in potrebah sogovornika.
To izhaja iz iskrene in srčne radovednosti, ki nosi v sebi misel »prav zares ne vem, kaj se v tebi dogaja«. Pri tem ni ključno, da se naše besede popolnoma ujemajo z njegovim doživljanjem. Vsako povzemanje in ugibanje sogovornika podpre pri poglabljanju stika s samim seboj.

Primeri:
“Zaradi tebe sem izpadel idiot!” – Si jezen, ker ti je pomembno spoštovanje prijateljev?

“Ne bo mi uspelo. Pa toliko sem se učila” – Si žalostna, ker bi rada, da se vloženo delo obrestuje? »Ne. Jaz bi samo rada rešila te matematike. Ne da se mi več.« – Bi si želela več lahkotnosti, prostega časa za druženje s prijatelji? »Ja. In ven bi šla, zrak rabim in gibanje, …«

Ko bolečina zmoti empatijo – čas za samoempatijo

Včasih sogovornikove besede v nas sprožijo močna čustva, kot so jeza, bolečina ali žalost. Takrat se naša zmožnost empatične prisotnosti zmanjša.

Če ostanemo v dialogu, se lahko konflikt poglobi, saj zavzamemo obrambno ali napadalno držo.

V takih primerih je bolje, da se umaknemo in

✅ Poskrbimo zase s samoempatijo.
✅ Poiščemo nekoga, ki nas bo poslušal.

Zaključek

Empatično poslušanje ustvarja prostor za razumevanje in pristno sprejemanje sebe in drugih. Je učinkovito orodje za reševanje konfliktov ter dragoceno darilo, ki lahko podpre posameznika pri lajšanju bolečine in krepitvi stika z lastnimi potenciali.

🤲 Prav vsakemu želim, da bi imel v svoji bližini vsaj eno osebo, ki bi znala držati tako kvaliteto prisotnosti.
Nekoga, ki bi vas podprl v trenutkih dvoma, zmede, bolečine ali zgolj ob drobnih nejasnostih.

Povabilo v prakso

Naj ne ostane zgolj pri besedah!

📌 V prihodnjih dneh vsak dan prisluhnite nekomu za pet minut.
📌 Svoje mnenje in sodbe za ta čas odložite na stran (ne bodo pobegnile) .
📌 Postanite radovedni – kako se sogovornik pravzaprav počuti in kaj si želi?

💡 Majhni koraki lahko naredijo veliko spremembo. 😊

S pravilnimi pristopi lahko izboljšamo tako svoje osebne kot tudi profesionalne odnose. Učinkovita komunikacija zahteva učenje in veliko vaje, vendar so njene koristi dolgoročne in vodijo v bolj izpolnjujoče življenje.

Te zanima več? 

April, 2025: Brezplačni kratki on-line predstavitvi. Več info tukaj.

Maj, 2025: Delavnica Povezovalne komunikacije v Novi Gorici. Več info tukaj.

Avgust, 2025: Sedem dnevni rezidenčni umik v Brežicah . Več info tukaj.