Mali princ in meditacija
»Pojdi se igrat z menoj, jo zaprosi Mali princ. Tako žalosten sem …
Ne morem se igrati s teboj, pravi lisica. Nisem udomačena.
Ah, oprosti! odvrne Mali princ. Po premisleku vpraša: Kaj pomeni “udomačiti”? /…/
To je že zdavnaj pozabljena umetnost, reče lisica. To pomeni “ustvarjati vezi” …
Ustvarjati vezi?
Da, reče lisica. Za sedaj si zame samo majhen deček, tak kot sto tisoč drugih majhnih dečkov. Jaz te ne potrebujem. In niti ti me ne potrebuješ. Zate sem samo lisica, taka kot sto tisoč drugih lisic. Toda če me udomačiš, bova eden drugega potrebovala. Ti boš zame edinstven na svetu. Jaz bom zate edinstvena na svetu …«
Verjetno ste nekoč prebrali Malega princa in se vam je nekaj iz te knjige vtisnilo v spomin. Jaz imam doma majhen print slike Malega princa z lisico. Spomnim se kako ga je lisica prosila, da jo udomači, da ustvarita vezi in to s potrpežljivostjo, pristnostjo in konsistenco ali zanesljivostjo. Da si postaneta edinstvena na celem svetu.
Čeprav cel pogovor in odnos med Malim princem in lisico vodi v razvoj ljubezni skozi ustvarjanje močnih vezi ter skozi ustvarjanja tistega kar je nepoznano, da postane poznano, jaz vidim povezavo tudi med to zgodbo in meditiranjem.
Smisel meditacije je nekako držati in obdržati fokus na eni stvari. Je vaja v pozornosti, je vaja udomačenja in krotenje našega uma ter čustev. Da smo prisotni v trenutku in v njem počivamo brez napora. In ne glede kakšen tip meditacije delamo, je potrebna potrpežljivost, pristnost in prisotnost v trenutku takšnem kot je in seveda konsistenca, saj po enkratni meditaciji verjetno ne bo še trajnih sprememb. Prav tako, kot je lisica učila Malega princa, nas naš um poziva in vabi k udomačenju.
»Lažje je meditirati na jasno, odprto nebo kot na oblake«, pravi Milarepa.
Pri meditaciji se rado zgodi, da naš um zaide nekam visoko, daleč in odtava. Če uporabljamo meditacijo za beg pred realnostjo, nas bo ta vedno ulovila. In najverjetneje nas bo ulovila preko nemirnih čustev, preko jeze, žalosti, depresije ali morda neplačanih računov, slabih odnosov ali česarkoli drugega. Cilj meditacije je pravzaprav razumevanje našega uma in notranja transformacija. Če notranje transformacije ni, to najverjetneje pomeni, da nekaj ne delamo najbolj učinkovito. Meditacija lahko postane samo duhovni obvod in sredstvo pobega pred vsakodnevnimi izzivi in problemi, ki jih imamo.
Ravno tako kot je lisica prosila Malega princa, da jo udomači, naš um in naša čustva vsakodnevno kličejo po tem, da so videni, slišani, sprejeti v svoji nepopolnosti in integrirani v našo psiho. Naša duhovna rast mora iti z roko v roki z našo osebno rastjo. Zato je včasih bolje obiskati terapevta kot pa neko duhovno skupino, ki izvaja neko obliko meditacije. Tako se tudi naše telo in naša psiha privadita in odpreta na učinke meditacij in podobnih praks.
Kaj pa ti? Uporabljaš meditacijo za duhovni obvod ali za notranjo transformacijo, ki na dolgi rok vodi v popolno svobodo, mir, modrost prežeto s praznino, transformacijo, ki vodi v tisto prvo in zadnje, v podlago bivanja?