“Z ljubečim umom, neguj bolj kot otroka
sovražne bogove in demone, ki so le navideznega obstoja,
in se z njimi nežno obdaj.”
Machig Labdrön

Machig Labdrön je budistična učiteljica iz 11. stoletja, ki je, med drugim, razvila svoje razumevanje in razdelitev naših notranjih izzivov in težav, naših demonov. Njena praksa, imenovana Chöd, je ena izmed osnov metode Nahrani svoje demone. Če poenostavim opis, Chöd je tantrično budistična praksa katere namen je presekati navezanosti predvsem na svoje telo in na svoj ego.

Machig je razdelila demone na štiri tipe. Zavedati se je treba, da to, kar imenujemo demoni, niso bitja in posamezniki ogromnih črnih oblik, ki strašijo in ustrahujejo vsakogar, ki jih vidi. Demon je vse, kar ovira osvoboditev; težave in izzivi v našem življenju, ki ovirajo našo izkušnjo svobode. Iz duhovnega vidika gre za sile, ki nas ovirajo pri doseganju razsvetljenja.

Demoni nam lahko veliko ponudijo, saj delujejo kot budnica. Na primer, ko doživimo izbruh jeze, tesnobe ali stresa, lahko vidimo situacijo kot demona, ki le zahteva pozornost, ne pa nekaj, kar moramo zatreti, se proti njemu boriti ali se sramovati.

1. Zunanji demoni:

Prvi od štirih demonov je zunanji demon ali demon, ki blokira. Ta demon je najbolj oprijemljiv in je vse, kar je zunaj nas, vse, kar zaznavamo s čutili in kar na nek način blokiramo. Torej se zunanji demoni pojavijo v odnosu do tega kar vidimo, slišimo, vonjamo, okusimo, občutimo, v odnosu do ljudi in živali ter tudi predmetov in dogodkov in nenazadnje tudi nekaterih bolezni. Zunanji demoni so lahko reakcije na resne zunanje grožnje kot so razne zlorabe in nasilje, naravne nesreče, prenosljive bolezni ter tudi na kolektivne grožnje kot so predsodki, rasizem in homofobija.

Zunanji demoni so navadno demoni s kateri se najprej srečamo, ko začnem pot samospoznavanja in osebne rasti, ker običajno mislimo, da so vsi naši problemi zunaj nas. Na primer misli kot so »Moj šef je neumen.« ali »Moj partner se mora spremeniti, on je problem, ne jaz.«. Ko pa napredujemo na svoji poti soočanja s samim sabo, pa spoznamo, da so nekatere stvari bolj povezane z nami samimi, z našim notranjim doživljanjem in pogledom na življenje.

2. Notranji demoni:

Drugi demon je notranji demon. Ko postanemo bolj introspektivni opazimo, da se nekateri demoni pojavijo v naših mislih brez nekega zunanjega vpliva. Machig jih opisuje kot demoni, ki tečejo naprej in naprej. To je torej naš um in kot veste, naš um teče naprej in naprej. To je njegova narava in to je tisto, kar počne.

Notranji demoni so torej misli, ki se pojavljajo v našem umu in vključujejo čustva in fantazije, spomine in misli, tiste, ki se jih zavedamo in tiste, ki tečejo v našem nezavednem umu. Notranji demon je lahko paranoja, tesnoba ali depresija. Pri tem je pa potrebno vedeti, da je lahko depresija tudi posledica smrti ljubljene osebe, kar je zunanji vpliv. Obstaja pa tudi depresija, ki se v resnici samo pojavi. Lahko ste v najbolj popolnih okoliščinah, z najbolj čudovitimi ljudmi, pa se še vedno pojavi in to je notranji demon.

Večina naših demonov je notranjih demonov, in sicer zato, ker se zelo radi navežemo in fiksiramo na nekaj kar smo si sami izmislili. Lahko bi rekli, da verjamemo v kar želimo verjeti.

3. Demon vzvišenosti

Tretji demon se v tibetanščini imenuje “gadro” in je demon zadovoljstva ali vzvišenosti ali napihnjenosti ega. To je že bolj subtilen demon. Demon vzvišenosti je pravzaprav navezanost na dobre stvari, ki se dogajajo bodisi znotraj bodisi zunaj, in jim potem nekako sledimo.

V zemeljskem kontekstu se prikrade, ko nam nekaj uspeva ali, ko postanemo znani in imamo dober ugled in zato smo opaženi od drugih. To povzroči nekakšno napihnjenost ega, aroganco, ko si mislimo: »Oh, kako sem jaz dober in jaz sem tako uspešen in jaz, jaz, jaz, …«. Ni nujno, da je občutek ekstremen. Gre se za občutek, da sem dejansko nekoliko boljši od drugih. Misel, da je naš način gledanja na stvari ali ravnanja dejansko boljši od drugih ljudi. Običajno smo se že vsi srečali s tem demonom, ali si priznamo ali ne.

V duhovnem kontekstu se ta demon prikrade, ko si na primer mislimo, da je naša meditacija tako zelo uspešna in smo že zelo poduhovljeni in postanemo navezani na duhovne izkušnje ali celo mislimo, da smo že popolnoma razsvetljeni in nam je vse jasno in nam ni treba več meditirat. Takrat je naš duhovni napredek zaustavljen. Ker izvira iz pozitivnih stvari, da smo že nekaj dosegli, ga je težko prepoznati.

4. Demon ego-centriranosti ali navezanosti na svoj jaz

Četrti demon je demon ego-centriranosti ali po tibetansko “dachsen”. “Dach” pomeni jaz, “sen” pa pomeni držati se ali oprijemati se. Četrti demon je trenutek, ko se razdelimo na dvoje. Torej se razcepimo na sebe in drugo. Ta razdvojenost in občutek ločenosti povzroča v nas občutke tesnobe in trpljenja. Pravzaprav je izvor vseh naših težav, saj se gre za to, da se vse vrti okoli mene.

Četrti demon je tako temelj vsem trem predhodnim demonom in je prisoten v vseh treh. Pri demonu vzvišenosti gre zame in za drugega v smislu “kako velik sem” ali “kako velika je moja meditacijska izkušnja” v odnosu do drugega. Če je to notranji demon, imamo občutek, da so čustva, ki se porajajo v nas, pravzaprav ločena od nas. Dojemamo kot, da je naša depresija ali tesnoba ločena stvar in proti njej se začnemo boriti. Pri zunanjih demonih pa gre za zelo očitno delitev na jaz in drugi v smislu, da so zunanji demoni dejanske stvari, ki smo jih zaznali s čutili.

Se najdete v tej klasifikaciji štirih demonov? Lahko ugotovite kateri izmed njih napaja vaše težave? Ste se z njimi pripravljeni soočiti tako, da jim date prostor v svoji psihi in jih nežno in ljubeče nahranite?

Če so vaši odgovori pritrdilni, vabljeni na raziskovanje vaših demonov tudi z nami. Kontaktirajte nas za brezplačen uvodni razgovor.

Vaša Tjaša, februar 2024