Vaja je namenjena za soočenje s strahom, ki te preplavi in otežuje, da narediš korak naprej.

Izberi med vodeno meditacijo ali si spodaj preberi skrajšano verzijo vaje.

Poišči si udoben, miren prostor, kjer lahko nekaj minut preživiš v tišini.
Udobno se namesti. Če želiš, zapri oči.

Spomni se situacije, ob kateri se ti sproži strah.

Položi roki na telo – na stegna, trebuh, prsni koš ali v objem okoli ramen.
Začuti, kje ti je najbolj pomirjujoče, da jih čutiš.

Usmeri pozornost v telo.
Kako čutiš strah? Kje v telesu se oglaša?
Samo opazuj. Ni treba nič spreminjati.

Dovoli si, da občutke samo sprejmeš,
kot bi z nežnostjo objel samega sebe.
Tako kot bi objel otroka, ki ga je strah.

Zdaj pozornost razširi še na svoj dih.
Dih te prizemljuje.
Opazuj vdih, izdih in spremljaj občutke.

Ko misli odplavajo drugam, se nežno vrni k dihu in občutkom.
Ne sodi, ne sili, samo vračaj se.
Bodi s sabo v zavedanju, da nič ni stalno.
Tudi strah pride in gre.

Ko začutiš, da se napetost malce razrahlja, da strah popusti,
daj pozornost v srce. Vprašaš se lahko:
»Srce, prosim povej mi, kaj si resnično želiš?«

Morda pride občutek, podoba ali misel.
Ni treba, da je jasno, samo bodi pozoren na drobne spremembe v prsnem košu.
Kaj se želi pokazati? Kaj je v tej situaciji zate resnično pomembno?

Če se pojavi jasen občutek, mu dovoli, da napolni tvoje telo. Vsako celico.
Če jasnosti še ni, se lahko vprašaš:
»Kaj mi je v tej situaciji dragoceno?«
Je to varnost? Dostojanstvo? Občutek, da sem vredna, da sem ok?

Če te katera od teh potreb pomirja, jo nežno povabi, da se razširi po tvojem telesu.
Dovoli, da jo vsak vdih poglablja.

Zavej se, da ta potreba ni nikamor šla. Ta notranja vrednota je vedno v tebi.
Vedno ti je na voljo, da se z njo povežeš.

Če ni jasnosti, samo ljubeče bodi z dihom in občutki.

Ko boš pripravljen, počasi odpri oči.
Povezan s sabo se vrni v dan.

Adriana