Nadaljujemo s četrtim nasvetom: »Spusti vse na kar si navezana!«

Pomislite na ljudi in stvari na katere ste najbolj navezani. Na primer, na svoje starše, partnerje, otroke, na druge ljudi, na denar, ugled, na vašo identiteto, na idejo o tem, da ste, da obstajate kot ločeno bitje, torej na ego, na vaša prepričanja, na občutke in čustva, na to kako naj bi izgledalo vaše življenje in nenazadnje pomislite tudi na vaše telo. Kaj od tega vam je najtežje izpustiti?

Nekaj časa nazaj sem poslušala budistično učiteljico, ki je govorila o tem kako nam je najtežje spustiti svoje telo. Svoje telo najbolj skrbno čuvamo. Ga hranimo, kopamo, mu dajemo varno okolje, prostor nad glavo itd. Tisto, kar se zgodi, ko telesa več ni, nas straši. O smrti se ne maramo preveč pogovarjati, kajne? Tudi tu ne bom načenjala te teme.

V budizmu imajo kar nekaj praks kako se počasi soočiti z minljivostjo stvari in z rahljanjem navezanosti na stvari in ljudi. V tem blogu bom omenila le dve precej jasni in enostavni.

Prva, ki bi jo izpostavila, je preprosta vaja izpuščanja oziroma prepuščanja misli, kajti vse kar si želimo, vse kar hočemo zagrabiti, najprej zagrabimo v svojih mislih. In čeprav imamo vsi misli, nam ni treba za njimi tekati, jim veš čas slediti in jih poslušati. Lahko jih opazujemo kot puhaste oblake na nebu, ki jih veter pošilja sem in tja. Opazujemo kako se razpršijo in znova ustvarijo. Res je lep ta ples oblakov in misli. Podobno lahko počnemo tudi s čustvi, le da jih poiščemo v svojem telesu in ko jih najdemo, se ponavadi spremenijo. Ne misli, ne čustva nimajo trajne narave.

Druga praksa, ki bi jo omenila, je praksa štirih brezmejnih misli. Njen smisel je razmislek o tem, da imajo vsa bitja, vključno z nami, vse razloge za ljubečo prijaznost, sočutje, najglobljo radost in umirjenost in s tem so osvobojena kroga trpljenja. Ko začutimo vse to, se osvobodimo predsodkov in diskriminacije. V sami praksi si predstavljamo kako smo mi sočutni, radostni, umirjeni in preprosto srečni in to razširimo najprej na svoje najbližje in vse ostale, razširimo naprej do rastlin, do živali in naprej. Vse do tja do koder nam seže domišljija (do začetka/konca vesolja).

To sta dva načina kako se lahko počasi, a vztrajno, prebijemo skozi lastni ego in dualistično razmišljanje.

Pravijo, da ko vse podarimo, da ni več strahu, ni več dobrega in slabega, saj je tako ali tako bilo vse skupaj ustvarjeno z našimi miselnimi projekcijami in to je pravzaprav naša ovira, prebiti se skozi lasten ego. Vam povem kako je, ko bo enkrat tam za vedno, ne samo za kratke utrinke oziroma uvide.

Ne pozabimo podariti tudi svoje duhovne dosežke, sicer smo se znašli samo v duhovnem obvodu, ki je pa tudi lahko zelo velika ovira pri napredku do naše svobode, dokončne osvoboditve, do razsvetljenja/ prebujenja.

Še enkrat vas pozivam k razmisleku. Na kaj ste najbolj navezani? Je to vaše telo, ljudje, denar, moč, ugled ali je to celo večno iskanje prebujenja? To, točno to spustite!

Za konec vas vabim na vodeno domišljijsko meditacijo po metodi Nahrani svoje demone, kjer boste lahko spoznali na kaj ste še navezani, kateri so vaši demoni, kako jih lahko nahranite in izpustite. Pokličite ali pišite za termin!

Vaša Tjaša

Želite prebrati več?

Priznaj vse svoje skrite napake!
Seznani se s tem kar se ti zdi odvratno!
Pomagaj tistim katerim misliš, da ne moreš pomagati!
Spusti vse na kar si navezana!
Pojdi na/v kraje, ki te strašijo!
Čutečih bitij je brezmejno kot nebo. Zavedaj se tega!
Najdi Buda naravo znotraj sebe!